Vzroki za začetek?

Najverjetneje se v to sploh ne bi spuščal, ker zahteva precej časa za urejaje,tipkaje..Še zmeraj imam raje direkten, oseben stik. Pogovori preko telefona v najslabšem primeru, najraje iz oči v oči. Problem nastane, ker bo letošnje poletje precej drugačno od ostalih, ker me 2 meseca ne bo doma. Ker 2 meseca ne bom videl, slišal in se družil z ljudmi, ki mi nekaj pomenijo, jih imam rad in v družbi katerih se dobro počutim. Vse to bo zamenjala velika avantura s popotovanjem po Indoneziji. In v dobi informacijske tehnologije se spodobi, da prva informacija o počutju in vtisih iz potovanja ne prispe s prvo kartico, temveč na sodoben, hitrejši način. Gledano skozi stoletja smo se zadnja desetletja kar malo razvadili, saj pričakujemo dnevno informiranje o tem, kaj se dogaja na potovanju. Šli smo celo tako daleč, da osnovne informacije ne zadostujejo več. Radi bi še fotografijo, dve za zraven, da je slika popolna. Pa se je kdo vprašal, kako je bilo s tem v časih, ko ni bilo internetnih pvezav in še prej, ko ni bilo letal? Ročno.Pismo je potovalo nekaj tednov po obli preden je prispelo do naslovnika na drugem koncu sveta. In če je pošiljatelj imel srečo, da je bil lociran na kraju s poštnim naslovom, je lahko pričakoval odgovor. Seveda je zopet čakal nekaj tednov in tako je šlo v nedogled, seveda, če se popotovanje ni že prej zaključilo. Toliko o izmenjavi informacij nekoč.
Ker sem sam hotel zadostiti potrebi po čimvečjemu informiranju vseh,ki jih zanima dogajanje v zvezi s "projektom Indonezija", mi je na misel prišla ideja o blogiranju. Pišeš enkrat, za branje vseh. Odlično! Menim, da je pač nesmiselno na potovanju izgubljati čas pred računalnikom z naslavlanjem mejlov na različne naslove s podobno vsebino. Važno je le, da oddaš signal in vsem sporočiš, da si dobro. Moj cilj je, da se javim kolikokrat je le mogoče. Seveda je to odvisno od časovnih zmožnosti, v prvi vrsti pa od trenutnega nahajanja na določenem mestu. Lahko se zgodi, da me "ni" cel teden, ker bom na križarjenju po otočkih ali pa se javim skoraj vsak na dan, ko bom na Baliju. Če se dalj časa ne javim samo pomislite, kako je bilo ljudem, ki so čakali na novice o Vascu da Gami ali Marcu Polu.
Vsakdo lahko tudi doda komentar pod temo; samo izbereš identiteto anonimneža in objaviš svoj post (prosim, da se podpišeš).
Želim vam prijetno branje.