Tale bo pa verjetno kar malo daljsi, ker se je v tem obdobju pripetilo toliko stvari, ker je blo toliko zasukov in sprememb,da je ze tezko verjetno..bom probal cimkrajse in nahitro.V torek( vceraj teden) zjutraj ob 5h greva iz Balija do pristanisca Padangbai,kjer pocakava trajekt za sosednji vzhodni otok Lombok.Gor je res svasta,sva sla na uno kabino na vrhu kjer se lahko ulezes (filmov se mi res ni dalo v fotelju gledat),je blo kr udobno.S trajektom cca 5 ur,nato kaksno uro,dve do glavnega mesta Mataram(1mio prebivalcev) s kombijem.Priblizno sva vedela,da imava teden do 10 dni..popoldan in zvecer greva po mestu,pac velemesto..drugo jutro sva ze na poti na 3 idilicne male otocke (Gili Islands)..zjutraj do obale,nato s colnom..Trawangan je najvecji,sva vzela kocijo za ogled in smo prisli v eni uri okol otoka..je pa kao najbl party otok od vseh treh..popoldan se lahko potapljas,snorklas,k se pa stemni je pa....paf! dobr da mam Jocota zravn(ker z zensko bi vrjetn kr tam ostal:) no med ostocki dvakrat dnevno vozijo colni,tako da lahko gres zjutraj na enga,zvecer se pa vrnes..naslednji dan sva sla na najmanjsega (Gili Air),kjer so avtohtoni prebivalci,najmanj turistov...idealno ce hoces met mir(v dvoje)..pesek+turkizna voda sam zate..sva ga obhodla u izi u 2 urcah..in aja na teh otockih ni nc policije pa nc..pac sam bungalovi in restavracije in tko..in ker je Trawangan najbl kul,ker je najvec turistov in tko jim seveda dogaja..u baru lahk kr dobis koktail iz norih gob(droga), al pa bob marley cigaret-no problem.(ja ja dost smo pametni da vemo kaj delamo).in k hodva zvecer po lokalckih srecava enga zadetka lokalnga,k dela zur in streze pac tam nekje in zacne pet slovenske pesmice,pa se dost zna povedat..sej nisva mogla verjet..nekdo je biu ze prej kle,sam tip je taka brihta(al pa skoz zadet) in vse zapamtni.no ja...uff tle je se moje zdravje,nocm jamrat sam takrat k sm napisu da se zdravje izbolsuje je blo en dan kul pol je bla pa spet svinarija..V Mataramu sm biu pr 3 dohtrjih,nakonc sm ze jst njih ucu kaj je dobr in kaj ne,so mi hotl neki uturit pa sm reku da to pac ni dobr.ja in sm tvegu in sm sou na Gilije res s polnim rezervoarjem za odpadke..pa mal me je ze zacel bolet.Na gilijih ni blo velik bols zato ze prvi dan kupim karto za povratek direkt na Bali (to bi mi vzelo ceu nasledn dan pa spet kr neki kesa),do najboljsih dohtrjev..v planu je biu tud povratek v Slovenijo,ker sm mislu,da je neki hudo narobe,da bo kaka operacija padla..z Jocotom diskutirava,je reku da on bi verjetno ostal,jst sm meu ze use nastiman da grem nazaj..problem je bil,ker sva mela ze ene par stvari v naprej zmenjene,pa letalske karte itd..in on se spomne in napise sms kolegici Vlasti(neskoncna hvala),ki bo kmal dohtrca..pa mi svetuje nej jem bl jogurt in to..pa kje nej na f*cking Giliju najdem jogurt?!krav nimajo ze tko je problem..pa po naklucju srecam avstralko k lih fila hladilnik in se mi je zdel da ma restavracijo na hoch nivoju..ni problema,sva sla v kuhno..in sm placu 5$ za kilo jogurta.v tistih treh dneh sm jih pa pojedu ene 6.kr drago za en jogurt,ce za primerjavo povem,da sva v idiliki spala za nic vec kot 2$ na noc.tko je,zdravje kosta.no in pol je biu se nasvet da cigareti prtisnejo na skloljko.grem kupt najmocnejse in glej ga zlomka:papaya+jogurt+marlboro=majhen napredek.ja sm si skadil dva(samo dva)v prid zdravju.postal sem optimisticen,letim v pisarno in preklicem vse tiste karte,ki me pripeljejo na Bali.Jst bom ostal tuki!!Naslednji vecer sva si pa prvoscla..v tej isti restavraciji sva narocila svezega 1,5kg jastoga (kasneje sva se s sefom avstralcem menla,je reku da je najboljsi,rastlinojedec med Gvinejo in Avstralijo)...in pol nama ga je kuhar na zar vrgu pred nama..in k gledas kako gre in zelene v rdeco..pa ga marinira..zraven pa ruski bife vsega...seveda sva jedla direk na pesceni plazi.najboljs ambient.sva vsak dala 30$, kar je za njih ogoromno (vrtnar 40$ place,drgac pa med 60 in 100)pr nas pa uprasanje kaj dobis za ta dnar-4 pizze?.in vsi so naj stregl k gospoda..ja pac enkt sva si prvosla..in po parih dneh sva se vrnla na Lombok,kjer se naslednji dan odpravma na 4 dnevno turo na drugi najvisji vrh Indonezije-Mt Rinjani.
Rinjani zgodba zasluzi poseben odstavek.Mogoce zaradi tega,ker tako v zivljenju se nisva trpela,najbolj pa zaradi ljudi,ki ti spremenijo nacin zivljenja in razmisljanja.To so nosaci.Pa gremo po vrsti.V Mataramu napokama ruzake in 1. dan od 4 je namenjen ogledu dolocenih zanimivosti Lomoboka..pokrajina,na poti cez junglo se ustavmo in hranimo opice,gremo pogledat tradicionalno vas (folk res samo vegetira,zavracajo utrip modernega sveta; hise so iz bambusa,vse iz nekih kolov..skratka,tezko verjetno),pol gremo mal spet po jungli do slapov..vauu..in ja itak gremo spodi se mal skopat:),za konec pa v vas pod obrobje gore Rinjani.No,smo se skocli do enga domacina in kupli liter rizevga vina da nam bo toplo pri srcih k bomo gor na mrazu.Drugo jutro auf in urco z avtom do izstopne tocke,pol se je pa zacel..ubistvu sva midva to mal bl prezahec uzela..nisva bla lih neki kondicijsko prpravlena,pa itak frajerja greva u teniskah:)to je bla kr orng ekspedicija,smo mel 5 nosacev,k so sli z nami in so mel zaloge hrane,pijace,sotore,splalke..use sabo.in pazi to:cist usi,ne sam nasi,so bli u japankah.kasnej sm uprasu enga al so normalni pa mi je sam odvrnu da za druzga nima.zalost!vsak nosac ma pa cez ramo bambusovo 1,5m dolgo preklo,na obeh koncih pa navezane dve kosare,notr pa pac stvari.in tale ena zadeva tehta 30 kg!in fantje so nosl na ramah po pol dneva u kosu,eni na goli kozi,za FUCKING 15$ na dan.Evo taksno trpljenje obstaja.tole morjo pocet ljudje da prezivijo.vrjetn ne dobite prave predstave sam prosim ne bit slabe volje ce mate na mizi en dan star kruh.in tele mozakarji se niso ustavl in se ulegl k smo mi pocival, ne so razpakiral in razvezal,sli iskat vodo nekje v gore,prsli nazaj in zacel kuhat za nas..najprej mal sadja,pa glavna jed..bols k u restauranu..vse si dubu serviran!kr na jok mi gre k se spomnem kaj so vse delal za nas!sva se menla z enim pobom tok starim k midva,je reku da ma 49kg,nosu jih je pa 30! 3 cele dni!u japankah in zvecer k je blo u gorah 5stopinj celzija si je vrgu se prek eno ruto.nc nimajo.zjutri k si se zbudu,se vidu nisi dobr si meu ze caj pred nosom pa bananino palacinko.pobi so se ustal ne vem kdaj in vse prpravli..skratka,prvi dan smo hodl 8 cistih ur!hribi pa taki da mava odtise od zobov v kolenih.ko se je zmracil smo lih prispel v bazo na 2900m,kjer prespimo.ob 2.30 se zbudimo,se vsi zalimani k ne vemo za sebe in se odpravmo na vrh- 3726m prosim!sli smo pa zato da vidmo soncn vzhod!ponoc smo z lampam hodl in vsi trekerji k so ze prehodl od Svicarskih alp, do Andov v J Ameriki...so rekl da kej tko zajebanga se niso dozvel..kaj pa midva bizgeca v teniskah?nas vodic je reku da je tazadn vzpon 85% naklon.podlaga pa taka da gres 2 koraka naprej in enga nazaj.ker je vulkan je pac tist kamen k se drobi in se ugreza in ne gre nikamr.men je blo se slabo,verjetn zarad izcrpanosti(pa sele prvi dan je biu),in sm mislu da ne bom mogu,sm se hotu kr obrnt nekje,sej ne vem kje kr je bla tema..dobr da nismo vidl kje hodmo kr pol za nazaj me je parkt kr stisnlo..ob robu gorovja,pades direkt dol.not pa vulkan in okol jezero.skratka,borila sva se sama s sabo.al bos obupu al ne,noge bolele k svina,glava ni dala,srce pa gnalo naprej.jst sm prlezu jedva par minut pred vzhodom,joco pa dobesedno na sekundo!biu sm pa tok izcrpan da nism mogu niti slikat prevec.ampak soncek pa tak..k pogleda vn..k jajce..vauu,kr pr teb in rine gor,take nore barve...pac na 4000m je drugac k dol pr nas ponavadi.in ja pol smo sli dol in jedl..k sm ze mislu da se mal spocijem pa cez pou urce direkt dol do jezera.kot da po naslednjih 6 urah ni dost.strmina pa taka podbreg da bi lahk bungee skaku. spet 2,5 ure.kolena so se nama tko tresla da sva sam upala da se ne zlomva kr nama edin helikoptr lahk pomaga.ja0 ze zlo zgodi sva vedla da k si enkrat nekje nasred ni povratka..mors it do konca.in pol smo mal na jezeru pocival urco in pol?mars,gremo spet u hrib do postojanke,o bad,a je to mozno..tadrug dan smo hodl kristalno cistih 10 ur.a sva se sploh normalna?nosaci so ob jezeru spodaj kupli ribe od lokalnih pobov in za vecerjo skuhal neverjetno vecerjo-pac tko kot vsakic.sej itak da k si izmucen je vse dobr sam tele znajo tud res dobr kuhat.in kar me je fasciniral zelo je blo to da so pobi sicer verjetno iz iste vasi ,ampak ne delajo za isto agencijo,pa so nasi pozabl eno omako doma za juzno in so sli do sosedovih in so se smejal in dal..pr nas bi se pa hinavsko stran obrnu in ga hotu zajebat ce se le da.ce mu pa to ni dost pa se kaksno "poleno" pod noge vrzt.pa midva sva bla dva u sotoru,oni pa pet usi u enmu,normalno?!ja in bla sva tko izmucena da nama je telo zacelo zavracat hrano,kr na bruhanje mi je slo,vodo sm komi spravu,pac silu sm se kokr se je dal,kr sm vedu da je vsaka shranjena energija zlata vredna.naslednji zadnji dan pa je sledil spust v vas po drugi strani.mislim da ene 6 ur hoje podbreg.uf kok je sele to zajeban!skratka u treh dneh sva prehodla ene 30 km.pa znal bi bit se velik vec.me noge in ceu telo se zej boli k tole pisem,zato je vse bl tko povrsno in nepovezano..
Za naprej sva pa mela u planu 3dnevno krizarjenje se naprej,po vzhodu po otocju Flores,in od tam bi sla z ladjo na severni otok Sulawesi.in danes sva hotla it rezervirat karto za plovbo med Floresom in Sulawesijem in mava spet sreco...ladje je pokvarjena in nekje stoji..ker dela pa zmer eno in isto pot po Indoneziji pride pa na isto mesto sele cez 2 tedna;kva pa zej?najprej sva misla da naju zajbavajo in so prevec leni in se jim u pisarni ne da karte prstimat..pa nama pokazejo od kapitana dokumentacijo..plan B. al pa F. sej je useen kr itak ne vema kje bova cez 4 dni,tko zvima,backpacking pac. zato grevo jutr na 5dnevno krizarjenje,iz Lomboka na Flores in po drugi strani tud nazaj pol pa nazaj na Bali,od tam pa letiva na Sulawesi..za naprej pa se ne vema..upam da ne bova delezna kaksnega brezplacnega potapljanja,ker tele lokalni leti so tko tko..:)
Pa vsega je prevec,pa se bom od tega tedna se ful spomnu pa napisem se kdaj kasnej.
Skratka ziva sva in zej spet zdrava,vcasih nama dogaja bolj,vcasih pa se bolj:)
Ob tej priliki pa naj napisem se apel vsem,ki tole berete: ce boste zvedli za kaksno stanovanje u ljubljani se priporocava,poberte kaksn kontakt,kr ko prideva nazaj nimava kam it..kr drgac tlele nama za 3$ dnevno tud ni slabo;)
Merkite nase pa na svoje bliznje,mejte se radi in to povejte drug drugmu,uzivejte vsak trenutek.
Pa se to:napiste kako kej doma,kaj se dogaja na severni polobli,kako kej z vami in bliznjimi,kej novga....?ale gremo,vsi pisat.
Peter Cizl aka Cizl Peter
10 komentarji:
Pozdrav iz rodne grude! Pri nas je vse po starem, dolgcajt za umret, vama pa se tako dogaja... Očitno je, da mi ne znamo uživati in da si ne poiščemo tapravega kraja za uživanje. Vse kar nam napišeš, podoživljam z vama in sem še vedno zelena od zavisti, ker me ni zraven.
Uživajta, pa se spomnita na nas "ubožčke". Aja, da ne pozabim. Pred nekaj dnevi sva z Andrejem gledala preko satelita slike mest na katerih se nahajata. In glej ga zlomka kaj sma vidla. Dva tipa, s pivom v roki, ko pecata maserke na plaži. Sta bla to vidva?
Pozdravi tudi Jocota, pa ga vpraši, če se me bo še spomnu, ko pride domov.
Pa pa od Monike
bom kratek... obilo novih izkusenj, dogodivscin in seveda uzitkov, ti zelim!
a pravi popotnik je le ta, ki odpotuje...
LP, Gegi
ciao majstore;) ko berm tole bi reku da je 90% "odlomljennih" in norih doživetij spoznanih na temle tvojem potovanju:) kr mal noro je tole brat;) zdj sm spet doma, smo bli s klapo na pagu...zrce in to....noro:) ce bi bil tm bi ti castil 1l cuba libre za 100 kunica, ampak ti kr uzivaj v aziji;)
srecno se naprej;:)
lp obema, cegi
oj...hm..kr malo me je streslo, po vsem tem kar sm prebrala... pa že, ko sm mislila, da je lahko dopust na pagu naporen:) v glavnem smo se meli dol fenomenalno, stvar za ponovit, odlična družba, uživanje na polno...zdej sm spet nazaj v sloveniji, na moji lepi obali. od 9-11. avgusta mamo na obali spet po ne vem koliko letih Portoroško noč, tako da dogajanja ne zmanjka. vidim, da se vama tudi dogaja na polno in koliko nepričakovanih stvari lahko človek doživi. Ampak to je tudi čar življenja, da ne veš kaj se ti lahko v naslednjem trenutku zgodi. In ravno to je največji adrenalin, ravno ta doživetja nam prinesejo nove izkušnje in nato vidiš svet z drugačnimi očmi. Nedvomno tega potovanja ne boš pozabil nikoli. Najbrž se res ne zavedamo kaj imamo in tega ne znamo cenit, kaj morajo drugi ljudje delati za preživetje. Najbolj žalostno pri vsem tem je, da nimajo nič, ampak imajo sanje, upanje in veliko srce. Prosim pazi nase in na svoje zdravje, ker s tem se ni za hecat.
Če pa kaj rabiš sej veš...tam globoko, nekje....danes, vedno!
z najlepšimi pozdravi, ki naj pridejo tudi do jocota,
nastasija
Hi!
Vidim, da dopisovalci v glavnem komentirajo vajine dogodivščine in vzdihujejo po adrenalinu, medtem ko bolj malo pišejo o domačih dogajanjih. Teh pa si jih najbrž želita že prav toliko, kot otoškega adrenalina. Torej - tudi mi uživamo v dobri planinski družbi (z nami je bila tudi Anica), pa jadransko obalo smo že prečesali, pa v Hercegovini smo bili (midva in Zvone).....
Mimogrede, vročino imamo vsaj tako kot vidva, teden dni nazaj je bilo v Hercegovini celo 47; pri nas pa "samo" 35 - 39!
No, kar zadeva doživetja na vajini strani, bi rekel, da z glavo skozi zid ni ravno treba. Doživetjem namreč v trenutku pade vrednost, če se pri lovu nanje poškoduje - glava! Zato v prvi vrsti pamet v roke!
Pa dnevnik si pišita, bomo zrihtal da kaj zaslužita, ko prideta nazaj.
Mir in dobro, DAD
hej peter!
sm lih zdej tvoj blog brala in sm vidla na konc,da iščeta stanovanje.u glavnem,sm jocotu tut že komentar pustila na blogu (tk da če ne veš kdo sm,upam da se bo on spomnu:)),da s suzi še vedno iščemo 2 cimra. flat je u zeleni jami,10min peš od vajinga zdejšnga flata.no premislta;)
uživajta še naprej.lp, maja
ola!
Ja spet sem "nafehtala" svojih 5 minut na sposojeni kišti, da se postavim v vrsto občudovalcev :)
Pipo, po moje te že vsi pogrešamo...zato vsaj omeni kje datum, ko se boš predvidoma vrnil (sej lahk da si ga, ampak jst mam resne probleme s spominom :)
DRugače pa nič posebnega... Na NL ne grem, ker sm broke, sva bila pa na Krku...
Od tega dopusta naprej lahko rečem, da se uradno tud potapljam-na dah...
no...javim se še kaj....pozdravljamo te vsi: jaz, stric Vinko, Teta Berta,šeka, gujdeki....zdaj vsi mirno spimo, ker vemo, da čuvaš nas ti.... (milan, soorry zaporedja ne vem kako gre...vem pa naslov in izvajalca) :)
papa
Hej Peter!
Tudi jaz sem prišla do tvojega bloga
in morm priznat,da sem prou uživala
v branju...vsaka čast!!To bo zgodba
za tvoje otroke in vnuke.
Tle gremo pa z druzbo "izvirno" na
Pag pa mislimo,pa nam ze dogaja ;)
Prov fajn smo se mele
4 prijatlce,ki smo tavale od Zadra
do Paga...zdej pa spet back to reality
(čaka me veliko dela, da do septembra
uspem odpreti beauty studio, boš lahko
prišel na kak tretma ;))
Tukaj je vse kot ponavadi…imeli smo
vročinski val, zdaj nas pa spet zebe,
saj je temperatura ful padla.
Uglavnem Peter uzivaj in se kmalu vrni
v našo prelepo
dezelo.Upam,da se kaj javiš
in mi še v zivo poveš kakšno
zanimivo zgodbico.
Lep pozdravček od Teje
srce zlato... da ne boš mislil, da ne berem tvojega bloga, sam komentarjev pač ne puščam ravno pogosto :) Pogreša se ta znoret tle!!! :) Smilko dela tradicionalni žur konec meseca pri njemu doma in valda vsi upamo da boš do takrat že doma - kdaj prideš btw? Tukaj se ogromno stvari dogaja - jst se selim čez en teden v zupančičevo jamo - flat je zakon!, končala sva z dečkom tak da je bilo tud mal joka in stoka :), počasi se moram začet učit za izpite, vsi mi nekam spizdevate tako da samevam v tej poletni ljubljani, čez en mesec šibam v pariz za dva tedna (bo nesla cvetje tudi v tvojem imenu na grob, obljubim :P), smilko je padel maturo, štefančiča nisem že dolgo videla, nazadnje, ko sem ga je bil rahlo bogi, tadej je končno na dopustu inse posveča svoji družinici, bila sem na koncertu roberta planta - ej stari bilo je takoooo norooo!!! :) Skorajda bi zamudu kriegerja na obisku v ljubljani, hvalabogu mi na koncu ni bilo treba dajati nobenega red alarma :D joooj ne vem...tok stvari se dogaja, tok stvari ti moram povedat, tok stvari komaja čakam, da mi ti poveš, vem da tebi dogaja še veeeeeelik bolj kot meni... dijoporko, tamali, takoj ko prideš v laibach imaš, da me pokličeš in si kar rezerviraš cel dan za mene, nč enega kofečka za eno urco - cel dan te hočem imet in da mi poveš vse orkodindjo! :)
bodi mi fajn srce zlato in pazi nase... smo s tabo v mislih ful in te pogrešamo...
pozdrave ti pošiljajo vsi fantje, jst pa še enga lupčka! :)
posrkaj še veliko sonca in vsega lepega,
Irena
Heya obema,
Pri nas pa samo rastemo, se smejemo , cartamo in veselimo novega dne. Vsak dan se naučimo kaj novega ter se zavedamo kaj imamo. Ko prebiramo vajine dogodivščine je vmes nekaj meašnih občutkov-> zato pa premislita in pazita nase ker kot je Milan napisal da lahko v trenutku dogodivščina dobi čisto drugačen pridih...ampak ker mi vemo da glavca ni sam za frizurco jo veselo uporabljaj še naprej:)Ž kot do zdaj. Ko se vrneš in nas obiščeš v Leskovcu dobiš univerzalno darilo za težave ko jih preživljaš-> KOLMEŽOVO tinkturo od patra Ašiča. Pri nas rešuje vse prebavne težave in to v trenutku:)
Good luck še naprej in vesele ter varne trenutke želimo; Lucky+Klavdija in navihana Laura:)
Carpe diem
Objavite komentar